Kolesarjenje v neurju
Posted on August 16th, 2008 by SvizeC under ŽivljenjeVčeraj mislim da vsi vemo kaj je bilo zvečer zunaj. In jaz kot ponavadi sem šel ven s kolesom. Sedim na bazenu ob pijački, se pogovarjamo itd. Nato se s Tadejem odločiva, da greva par iger ročnega nogometa. Vzameva žeton in krpe ter greva da bova igrala. Odigrala sva mislim da vsega 2 žogici nato pa je začelo karnaenkrat močno pihati. Takoj sva se odločila da greva na hitro domov. Ta odločitev niti slučajno ni bila dobra, bolše da bi bila tam "pod straho" - ja to je baje dvignlo in odneslo nekam v koruzo...
No usedla sva se vsak na svoje kolo in začelo gonit kot še nikoli. Pihalo je iz vseh strani in nosilo razne delce po zraku, čutilo se je nakako tako kot da bi nekdo v tebe metal pesek. Tudi kolo ni imel nobene hitrosti, gonil sem na vso moč, pa sem se komaj premikal. Ko prideva do enega malega mostička po katarem je pot domov malo krajša, so bila tam že prva podrta drevesa. Enega sem z glavo celo malo zadel. Takrat je začelo tudi močno deževati. V naslednjih nekaj metrih sem bil že zelo moker. Potem peljem po eni manjši cesti od enektrarne proti domu in vozim podesni strani, ampak vedno bolj me je odnašalo na levo - veter me je dobesedno premikal. Tam sem moral še skozi nekaj podrtih dreves in vej. Nato pa me je do doma ločilo le še nekaj 100 metrov oziroma ena peš potka čez "gozd". tam se pripeljem s kolesom in pred sabo vidim podrto drevo, ostala dreevsa so bila pa tut pod kotom kakšnih 60° tako da varno iti tam skozi ni bilo. grem nazaj do prve hiške ki je ob tisti poti. Najprej hočem poklicati domov da jih ne bo skrbelo.Signala nobenega tako da nisem dobil nikogar. Pozvonim pri hiši kjer sem bil po streho in kaj doživim? Kar naenkrat se ugasne luč, odpret ni prišel noben. Hvala prijazni krajani, res ste dobri. Ok, čakam da bi se stvar malo umirila... čakal sem kar nekaj minut, nato pa povsem neha pihat... hmm... kolo pustim ob potki in zašprintam domov. preden je začelo pihati sem biu že na koncu potke kjer več ni visokih dreves. tako da domov sem potem prišel varno ampak moker sem bil pa bolj kot takrat ko se tuširam.
Kaj naj rečem, zanimiva izkušnja, prav zanimivo je ko se pelješ in prebijaš skozi drevesa na tleh, katera veš da so minuto prej stala še pokonci.
Danes pa smo pospravljali nered okoli hiše. Streha nam je k sreči ostala cela, večini sosedom žal ni. Upam da ste mel vi kaj več sreče ![]()
Sedaj pa grem pakirat za na morje... ![]()


August 16th, 2008 at 6:25 pm
U pismo, ste pa imeli… Pri nas zvečer ni bilo še skoraj nič, šele ob kakšnih petih zjutraj se je bolj razbesnelo. Treskalo je kot pri norcih. Samo vetra pa ni bilo takšnega da bi kaj lomilo.
August 16th, 2008 at 10:38 pm
ja ja…blo je hudo…pr nam ni blo nč…sam vejive od dreves so ob cestah…hujšega pa ne
je bilo pa huje na našem vikendu
streho je mal odkrilo, potem vinske trte so mal čudn postavlene…potem na brajdi vse vidi dol tak da morš kr dobr gledat da se ne zaletiš v trte
potem pa mizo ki stoji pred vikendom je odneslo kakih 10metrov daleč in zlamalo nogo na eni strani…ostala je samo ena
August 16th, 2008 at 10:52 pm
Vem kako je ko si moker
Mi smo ravno včeraj imeli na Konjiškem gradu (nekje v goši, v pm vglavnem) neko prireditev… In ja, tolk da jim ni šotora odneslo, štroma jim je zmanjkal, mi mojstri se pa odločimo iti v največjem nalivu domov. Sem omenu, da ko smo prišli do prve strehe je ravno nehal?
Moker sem pa bil približn tak kot če bi se v bazen vrgu 
Razbesnelo se pa pri nas skorajda nič ni, samo fajn je pihal, pa lilo seveda…
In imam tud neprijetno izkušnjo, ko sem mogel čez celo Celje v neurju laufat… ^^
August 26th, 2008 at 8:25 am
še kdaj pejt do tiste hiše, kjer si pozvonu -> ko odpre vrata pa reč: hvala, ker ste bli tkt tolk prjazn, da ste mi vrata udprl. -> tko, da te ne bo lih vsak, k ga boš vidu v glavo je**
September 17th, 2008 at 5:34 pm
S Tarjo pa sva bla ta čas v zavetju šotora ob Kolpi. No, res pa je, da najboljšega od vseh… edini ni bil moker naslednje jutro.
–
by Ata Pizdun